Articles + Multimedia
Translations
More languages
Pet stvari, ki jih morate vedeti o stresu
8/15/2012 10:56:58 AM
Five Things You Must Know Aboutr StressStres ni stanje uma, ampak nekaj merljivega in nevarnega. Ni abstraktni pojem, glede katerega bi nekega dne morali nekaj ukreniti. Nekaj morate ukreniti DANES.«  
—Stres: Portret morilca
Stres vas dela utrujene. Stres vas dela stare. Stres stoji na poti pri doseganju vašega športnega potenciala. Lahko, da vas dela celo debele in vam preprečuje biti optimalno produktivni na delu. Stres je izčrpavajoč pekel za naša telesa in ne glede na to, da obstaja na kupe dokazov, kako ovira naš napredek in srečo, se ga kot vzrok vseh naših težav, vseeno pogosto ignorira.

Kljub vsej bedi, ki jo povzroča stres, se zdi, da občudujemo ljudi, ki so pod velikim stresom in počnejo enajst stvari naenkrat. Česar pa se super »multi-taskerji« mogoče ne zavedajo, pa je, da jih stres dejansko ubija!

Seveda, vsak si želi biti uspešen, vendar na koncu je tako, da če boste najprej zmanjšali stres in razvili načine za nadzorovanje prihodnjih dejavnikov stresa, se boste v prihodnosti tem oviram lahko izognili, saj bi vas sicer lahko postavile v spiralo bolezni. Na videz nerazložljiva utrujenost, presežek telesne maščobe, drugorazredni športni dosežki, begajoča pozornost in nezmožnost koncentracije na delu, sploh ne bodo problem, če boste stres nadzorovali iz trenutka v trenutek.

V tem članku boste izvedeli pet stvari, ki jih morate razumeti o stresu, vključno s povezavo do Deset nasvetov, da ukrenete nekaj proti stresu.


#1: Obstaja razlika med akutnim in kroničnim stresom
Obstaja razlika med akutnim in kroničnim stresom in na telo imata zelo različen učinek. Akutni stres je odziv, ki ga spodbudi trenutna kriza, kot je borba proti nasprotniku, pregon ali celo tekmovanje pri dogodku kot je olimpijsko dvigovanje uteži. Vsi fiziološki procesi se nemudoma odzovejo na grožnjo, oziroma stres - krvni tlak in srčni utrip sta na višku –in dejansko lahko čutite stimulacijo od izločanja »stresnih« hormonov.

Vsi bistveni procesi se »vključijo« in nebistveni se »izključijo«. To pomeni, da so rast, obnova tkiv, reprodukcija, razstrupljanje in vsi ostali procesi, prihranjeni za kasneje, medtem ko telo naredi vse kar lahko, da vam omogoči zmago nad nasprotnikom, pobeg pred gorskim levom ali izvedbo dviga. Ko enkrat pobegnete ali zmagate, se vsi maksimalni fiziološki stresni odzivi končajo in srčni utrip, krvni tlak in hormoni se vrnejo nazaj v normalno stanje. Zavrti procesi se spet »vključijo« in začne se obnova tkiv in zdravljenje.

Težava pri ljudeh pa je, da s temi čudovitimi umi, nadalje spodbujamo stresni odziv z osredotočanjem na probleme in neprimernim odzivanjem na situacije, glede katerih ne moremo storiti ničesar. Dodatno, ker imamo preveč opravkov in živimo v ogrožajoči skupnosti, doživljamo občutke negotovosti in ogroženosti, ki spremenijo naš akutni odziv stresa v kroničnega.

Kakorkoli že, strah in ogroženost NE BI SMELA povzročiti izločanja istih hormonov, ki bi jih izločali, ko z begom rešujemo svoje življenje pred divjo živaljo! Stres je način, s katerim se telo odzove na izziv. Če odziva na stres ne izklopimo, živimo v korozivni kopeli hormonov.  


#2: Fiziološki odziv na stres trajno poškoduje telo
Učinek fiziološkega stresa je zlahka viden v telesu. Stres JE nabiranje oblog v arterijah ali maščobe okoli sredine. Na primer, hormoni stresa, kot je kortizol, bodo sčasoma zmanjšali elastičnost in zmožnost delovanja povezav v možganih. Manj povezav v možganih vodi v atrofijo možganov. Rezultat je slab spomin in slabša kognitivna funkcija. Da, stres vas naredi neumne!

Znanstveniki so ugotovili, da konstantno visoka raven hormonov stresa v krvi nosečih mater, sproži spremembe v razvoju živčnega sistema zarodka, kar spremeni kemijo otrokovih možganov za celo življenje. Del otrokovih možganov, odgovornih za spomin, bo manjši in z manj možganskimi povezavami. Zgodnji stres pusti na možganih slab žig, ki kasneje zmanjša otrokovo zmožnost prilaganja na stres!


#3: Stres vas naredi debele, saj odziv na stres spremeni nadzor krvnega sladkorja
Študije kažejo, da fiziološki stres spremeni zmožnost telesa pri uravnavanja krvnega sladkorja in spravljanja glukoze - vašega primarnega vira energije - v celice. Rezultat je nizka raven energije in spremenjen glikemični nadzor, ki vodi v pridobivanje maščobe. Dodatno, ko je glikemični nadzor spremenjen in je krvni sladkor neuravnovešen, telo začne proizvajati markerje vnetja. Primer je marker vnetja interleukin-6 (IL-6), ki po nastanku, cilja na centralni živčni sistem in lahko celo sproži vročino - tako močan učinek ima na vašo homeostazo.

Nedavna študija iz Japonske nudi vpogled v učinek stresa na proizvodnjo IL-6 in nadzor glikemije. Raziskovalci poročajo, da so po potresu in cunamiju na Japonskem v letu 2011, pri pacientih s sladkorno boleznijo, opazili poslabšanje nadzora krvnega sladkorja, večje dokaze fiziološkega stresa in visoke ravni vnetja. Raziskovalna skupina opominja, da ta študija nakazuje na povezavo med učinkom spremenjene glikemije in stresa in da se navezuje na pretekle podatke s podobnimi rezultati, ko so posamezniki izpostavljeni globokemu in konstantnemu stresu.

Učinek povišanega IL-6, vnetnih znanilcev in slabega uravnavanja krvnega sladkorja, bo pridobivanje maščobe. Na primer, nova študija od Wake Forest University je ugotovila, da so bili pri skupini zdravih posameznikov, nivoji IL-6 in podobnih vnetnih znanilcev, povezani s povišanim stresom in trebušno ter telesno maščobo, celo po prilagoditvi spremenljivk, kot so starost, pusta telesna masa in moč prijema.



#4: Stres povzroča staranje na celični in genetski ravni
Zdrava pamet nam pove, da stres povzroča staranje in znanstveniki so našli dokaze staranja na obeh, celični in genetski ravni. Raziskave v znanosti o dolžini življenjske dobe različnih vrst, so pokazale, da bodo hormoni stresa poškodovali telomere, ki so pritrjeni na konec vsakega izmed naših kromosomov in varujejo oba, kromosom in celico, da ne postaneta kancerogena.

Ko izkusimo kronični stres in imamo visoko raven kortizola v interakciji s celicami, bo kortizol pospešil krajšanje telomerov. Ko telomeri postanejo prekratki, se celica, ki jo telomeri ščitijo, ne more več množiti, zato umre.

Študije na ljudeh, ki dnevno izkusijo visoko raven psihološkega stresa, kažejo, da imajo mnogo krajše telomere, kot ljudje iste starosti z manjšim stresom. To pomeni, da so njihove celice starejše - ko ste rojeni, se dolžina vaših telomerov začne na 8000 baznih parih (izmerjeno na podlagi telomerov krvnih celic), pade na 3000 baznih parov v srednjih letih in nato na 1500 baznih parov pri starostnikih.

Torej, ljudje, izpostavljeni visokemu stresu, kažejo dokaze medicinsko resnega staranja z opazno krajšimi telomeri - ena izmed ocen učinka stresa na staranje pravi, da se za vsako leto kroničnega stresa, postarate za šest let. Študija Univerze iz Utaha je ugotovila, da ljudje z daljšimi dolžinami telomerov, živijo pet let dlje od tistih s krajšimi telomeri. Ta raziskovalna skupina sklepa, da je rešitev do počasnega staranja večplastna: ljudje MORAJO zmanjšati psihološki stres, ki so mu izpostavljeni, z znanjem nadzorovanja le tega, prav tako pa potrebujejo tudi življenjski stil (prehrano, vadbo, prehranske dodatke, spanec), ki bo zmanjšal fiziološki stres, ki ga izkusijo, saj le ta prav tako krajša telomere.


#5: Stres in spanec: zlobna spirala vodeč v kronično utrujenost
Pomanjkanje spanja povzroča fizični in mentalni stres, povišuje vnetja in še bolj otežuje zadosten spanec naslednjo noč, saj vemo, da bo stres direktno vplival na vašo zmožnost zaspati. Pomanjkanje spanja (in stres, povezan s tem) vas bo ubil, če se bo nadaljeval!

Resno - pri živalskih primerih, se je pomanjkanje spanja dokazalo smrtonosno. Razlog je v tem, da ko ne dobite dovolj spanja za eno noč, se bo aktiviral vaš imunski sistem, kar vodi v proizvodnjo tistih vnetnih markerjev, kot je IL-6. Vnetni markerji vplivajo na centralni živčni sistem, kar poviša kortizol in ostale hormone stresa, kar nato proizvede še več stresa in poškoduje celice in telomere. Zloben krog se je začel in bo še dodatno vplival na spanec in ogrožal integriteto endokrinega sistema - in potem gre samo še navzdol!

Pomanjkanje spanja vas bo spravilo pod stres v presenetljivo kratkem časovnem obdobju in učinek na vaše mentalne in fizične dosežke bo znaten. Na primer, nedavna študija je pregledala, kako utrujenost vpliva na dosežke pri univerzitetnih igralcih ragbija, ki so tekmovali v pet dni trajajočem turnirju ter igrali tri igre z nezadostnim počitkom in spancem. Rezultati so pokazali, da so se sposobnosti na igrišču in živčno-mišične funkcije poslabšale skladno z nadaljevanjem turnirja, z opaznim padcem do tretje igre (ekipa je izgubila drugo in tretjo igro). Dodatno, znanilci vnetja - v tem primeru IL-6 ni bil izmerjen, ampak kreatin kinaza -  so se povečevali vsak dan turnirja, nakazujoč na vnetno stanje.

Raziskovalci opominjajo, da bodo igralci ragbija okrevali, če jim bo dano dovolj časa za fizičen počitek in spanec. Kakorkoli že, če pa igralec ne dobi dovolj spanca zaradi tesnobe, izpitov ali motnje spanca, morda ne bo okreval in vzpostavilo se bo nezaželeno vnetno stanje, ki bi lahko trajno vplivalo na njegove sposobnosti in zdravje.

Študije, ki preučujejo učinek psihološkega stresa na spomin in kognitivne sposobnosti kažejo, da ko imajo ljudje visoko raven kortizola in so prisiljeni v izvajanje spominskih ali učnih nalog, se izkažejo dosti slabše, kot ko je njihova raven kortizola nizka. Učinki dolg trajajoče izpostavljenosti možganov povišanemu kortizolu so vsaj dolgotrajni, če že ne permanentni, kar pomeni, da če želite obrniti stanje, morate znižati hormone stresa IN uporabiti kakšno obnovitveno hranilo in aktivnost, kot sta meditacija in dodatek omega 3.

Jutri bomo objavili 10 pravih rešitev za zmanjšanje stresa, da boste lahko dosegli svoj potencial.
 
References
Back to top

FOLLOW US:

 

 

Join Our Email List Follow us on Twitter Follow us on Facebook Follow us on YouTube Follow us on Instagram